Gospodarstveniki zadovoljni s koalicijsko pogodbo, pričakujejo krepitev socialnega dialoga

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) po prvem pregledu koalicijske pogodbe ugotavlja, da ta vključuje številne dolgo pričakovane zaveze za izboljšanje poslovnega okolja, večjo produktivnost gospodarstva in podporo razvoju Slovenije, so danes sporočili iz zbornice.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je dejala, da bodo “zapisane razvojne usmeritve preko uspešnejšega gospodarstva prispevale tudi h krepitvi socialne države in javnih storitev”. Poudarila je, da bo sedaj na podlagi koalicijskih zavez treba oblikovati konkretne ukrepe po posameznih ministrstvih, pripraviti jasen izvedbeni načrt ukrepov in časovnico.

Pozvala je h krepitvi socialnega dialoga, ki temelji na strokovnih argumentih. V zbornici tako pričakujejo, da bodo pri oblikovanju rešitev vključeni socialni partnerji in gospodarstvo.

Nahtigal je še navedla, da je pomembno zagotoviti tudi vzdržnost javnih financ. V zbornici finančne vzdržnosti ukrepov ne vidijo v zmanjševanju socialnih pravic in ošibitvi javnih storitev, pač pa v izboljšanju učinkovitosti delovanja javnega sektorja, zmanjšanju nepotrebnih administrativnih bremen ter neproduktivnih aktivnosti in projektov.

Zadovoljni s predlogi za povečanje produktivnosti in naložb, davčnih sprememb …

V koalicijski pogodbi pozdravljajo predloge za povečanje produktivnosti in naložb (nacionalni program produktivnosti, industrijska politika), bolj spodbudno davčno okolje (razbremenitev stroškov dela, razvojna kapica, dohodninske spremembe, spremembe na področju davka od dohodkov pravnih oseb) in debirokratizacijo (poenostavitve in pospešitve postopkov pridobivanja dovoljenj, molk organa, ‘one in, two out’).

Prav tako menijo, da vključuje pozitivne usmeritve na področju energetike (poudarek na zanesljivi in cenovno dostopni energiji s kombinacijo jedrske, hidro in obnovljivih virov energije), digitalizacije (digitalizacija procesov, enotno digitalno okno za javne storitve), spodbujanja zaposlovanja in razvoja ustreznih kadrov (dualni sistem, deficitarni poklici, vseživljenjsko učenje). Pozdravili so tudi korake v smeri ustrezne podpore start upov.

Ob tem v GZS predlagajo, da se pri podpori naložbam in vlaganj v raziskave, razvoj in inovacije še konkretno opredeli razvojne sklade, finančne mehanizme, kapital za rast podjetij, podpora velikim razvojnim projektom ter prenosu aplikativnih raziskav in njihove komercializacije.

V zbornici so znova izpostavili še, da Slovenija potrebuje tudi nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035. V njem mora država opredeliti ključne strateške gospodarske panoge za Slovenijo, začrtati njihov dolgoročni razvoj ter oblikovati izvedbeno zavezujoče ukrepe po ključnih stebrih slovenskega poslovnega okolja, so še zapisali v sporočilu za javnost.